SI
Glavni meni

Stopničasti svedri omogočajo izdelavo izvrtin različnih premerov z enim orodjem. Posamezne stopnje postopoma povečujejo premer, zato lahko brez menjave svedra izdelamo ali razširimo izvrtino do želene dimenzije.
Takšna geometrija je posebej uporabna pri obdelavi pločevine, cevi in profilov, kjer potrebujemo več različnih premerov ter nadzor nad končno velikostjo izvrtine. V ponudbi Fridro so na voljo HSS stopničasti svedri z ravnimi in zavitimi utori ter različnimi razponi premerov.
Ponujamo stopničaste svedre z ravnimi in zavitimi rezalnimi utori. Obe izvedbi temeljita na stopničasti geometriji, razlikujeta pa se po poteku rezalnega utora in načinu, kako rezalni rob vstopa v material.
Ravni PREMUS svedri imajo dva rezalna roba in fiksno centrirno konico. Pri teh izvedbah posamezne stopnje določajo končni premer izvrtine, oznake na orodju pa omogočajo lažji nadzor nad doseženo dimenzijo. Ponudbo dopolnjujejo zavite izvedbe PREMUS in PROMAT.
Pri stopničastem svedru najprej preverimo najmanjši začetni in največji želeni premer. Med ponujenimi izvedbami najdemo različna zaporedja stopenj, na primer:
- 4–12 mm za manjše izvrtine
- 6–20 mm za srednji razpon
- 6–30 mm za večje premere
- izvedbe s stopnjami po 1 mm ali 2 mm
- garniture, ki združujejo več razponov v enem kompletu
Pred nakupom zato ni dovolj preveriti samo največjega premera. Pomembno je tudi, ali posamezne stopnje vključujejo vse dimenzije, ki jih pri delu dejansko potrebujemo.
Ponujeni stopničasti svedri so izdelani iz HSS hitroreznega jekla, imajo cilindrično vpenjalo in so brez dodatne prevleke. Pri ravnih izvedbah PREMUS 107150 proizvajalec navaja uporabo za vrtanje in razširjanje izvrtin v pločevini, ceveh in profilih do debeline materiala 6 mm. Naslednja stopnja lahko hkrati pomaga odstraniti rob na izdelani izvrtini.
Za dober rezultat sveder vodimo pravokotno na površino in brez pretiranega aksialnega pritiska. Ko dosežemo želeni premer, z nadaljnjim pomikom ne nadaljujemo, saj bi naslednja stopnja začela povečevati izvrtino.
Pred uporabo preverimo predvsem:
- zahtevani končni premer izvrtine
- zaporedje in število stopenj
- debelino ter material obdelovanca
- premer cilindričnega vpenjala
- stabilnost obdelovanca
- ustrezno hitrost vrtenja in podajanje
Pri večjih premerih se povečuje tudi obseg rezanja, zato hitrost in podajanje prilagodimo trenutni stopnji ter materialu.
Pri Fridru ponujamo stopničaste svedre iz HSS z ravnimi in zavitimi utori ter z različnimi zaporedji premerov. Izbiramo lahko med posameznimi svedri in garniturami ter izvedbami PREMUS in PROMAT.
Pri izbiri svetujemo, da razpon in korake svedra uskladimo z dejanskimi premeri izvrtin, ki jih najpogosteje izdelujemo, saj tako z enim orodjem pokrijemo več obdelovalnih nalog. Pravilno izbran stopničasti sveder omogoča nadzorovano vrtanje, razširjanje izvrtin in učinkovito delo pri obdelavi tankostenskih materialov.
Pri stopničastem svedru najprej preverimo najmanjši začetni in največji končni premer, ki ga potrebujemo. Pomemben je tudi korak med posameznimi stopnjami, saj sveder z razponom 4–12 mm ni nujno primeren, če med stopnjami nima točno tistih premerov, ki jih zahteva obdelava. Pred nakupom zato preverimo celotno zaporedje premerov, ne samo največje dimenzije.
Pri vrtanju s stopničastim svedrom moramo spremljati globino pomika in oznake posameznih premerov na orodju. Ko želena stopnja v celoti preide skozi material, s pomikom prenehamo. Če nadaljujemo, začne naslednja stopnja povečevati premer izvrtine. Problem: izvrtina je večja od načrtovane. Rešitev: uporabite oznake na svedru ter po potrebi mehansko ali programsko omejitev globine.
Stopničasti sveder je posebej uporaben pri tankostenskih materialih, pločevini, ceveh in profilih, kadar želimo izdelovati več različnih premerov z enim orodjem ali postopoma razširiti že obstoječo izvrtino. Pri globokih izvrtinah v masivnem materialu pa je praviloma primernejši klasičen spiralni sveder, saj stopničasta geometrija ni namenjena globokemu vrtanju.
Razlika je predvsem v poteku rezalnih utorov in načinu vstopa rezalnega roba v material. Ravni stopničasti svedri imajo ravne utore, medtem ko zaviti utori omogočajo drugačen potek rezanja in odvajanja odrezkov. Pri izbiri upoštevamo material, način obdelave, zahtevano kakovost izvrtine ter stabilnost stroja oziroma ročnega orodja.
Da. Ena glavnih prednosti stopničastega svedra je možnost postopnega povečanja obstoječe izvrtine brez več zaporednih klasičnih svedrov. Orodje vodimo skozi obstoječo odprtino, dokler ne dosežemo želene stopnje. Problem: pri povečevanju izvrtine nastanejo vibracije ali ovalna oblika. Rešitev: obdelovanec stabilno vpnite, sveder vodite pravokotno in ne uporabljajte pretiranega aksialnega pritiska.
Največja debelina je odvisna od višine posamezne stopnje in konstrukcije konkretnega stopničastega svedra. Pri določenih ravnih izvedbah PREMUS je navedena uporaba za pločevino, cevi in profile do debeline 6 mm. Pri drugih izvedbah moramo preveriti tehnične podatke posameznega izdelka, saj enake omejitve ne moremo samodejno prenesti na vse stopničaste svedre.
Ko stopničasti sveder preide na večji premer, se poveča obodna hitrost rezalnega roba in količina materiala, ki ga orodje odstranjuje. Če ohranimo previsoko število vrtljajev, se lahko poveča temperatura in obraba rezalnega roba. Zato rezalne parametre prilagodimo največjemu premeru, ki ga bomo dejansko uporabljali, ter materialu obdelovanca.
Pri uporabi stopničastega svedra mora biti orodje čim bolj pravokotno na površino, obdelovanec pa stabilno vpet. Prevelik pritisk, nagib svedra ali vibracije lahko povzročijo neenakomerno obremenitev rezalnih robov. Problem: izvrtina je ovalna ali nenatančna. Rešitev: preverite pravokotnost vodenja, stabilnost obdelovanca, podajanje in obrabo rezalnih robov.
Pri nekaterih izvedbah lahko naslednja stopnja stopničastega svedra rahlo obdela oziroma posname rob že izdelane izvrtine. Pomik mora biti pri tem zelo nadzorovan, saj lahko preglobok vstop naslednje stopnje začne povečevati celoten premer. Če potrebujemo natančno definirano posnetje, je bolje uporabiti namensko grezilo.
Najprej pregledamo rezalne robove stopničastega svedra in preverimo, ali so obrabljeni ali poškodovani. Nato preverimo hitrost vrtenja, podajanje, stabilnost vpetja in odvajanje toplote. Težava se lahko pojavi tudi samo na eni pogosto uporabljeni stopnji, zato je smiselno pregledati celotno rezalno geometrijo in ne zgolj konico svedra.
Angleščina
Nemščina
Hrvaščina
Bosanščina
Bolgarščina