SI
Glavni meni

Stružni noži DIN 4964/A VHM so okrogli surovci iz polne karbidne trdine, ki jih z natančnim brušenjem prilagodimo konkretni obdelovalni nalogi. Dobavljeni nimajo že izdelane končne rezalne geometrije, zato pred uporabo oblikujemo rezalni rob, proste površine, cepilni kot, radij konice ali poseben profil.
V ponudbi Fridro so na voljo brušeni oziroma polirani okrogli surovci PRETEC s toleranco premera h6/h7 in skupno dolžino 100 mm. Uporabljamo jih za izdelavo posebnih stružnih rezil, profilnih orodij, pestičev, vložkov za vrtalne drogove in drugih prilagojenih orodnih elementov. Zaradi polne karbidne izvedbe zahtevajo stabilno vpetje, natančno brušenje in zaščito pred udarci.
Oblika A označuje okrogel prerez stružnega surovca. Stružni nož DIN 4964/A VHM se zato razlikuje od oblike B, ki ima kvadraten prerez, ter od drugih izvedb z drugačno osnovno geometrijo.
Okrogla oblika omogoča nastavitev orientacije izdelanega rezila z obračanjem surovca v ustreznem držalu. To je uporabno pri notranjem struženju, izdelavi ozkih profilnih rezil in drugih operacijah, pri katerih moramo položaj rezalnega roba prilagoditi dostopu do obdelovanca.
Okroglo orodje moramo vpeti tako, da se pod rezalno obremenitvijo ne more zavrteti ali vzdolžno premakniti. Premer surovca uskladimo z držalom, dolžino izpetja pa omejimo na najmanjšo mero, ki še omogoča potreben doseg.
Oznaka VHM pomeni, da je celoten surovec izdelan iz polne karbidne trdine. Ne gre torej za jekleno telo s prispajkano karbidno ploščico, temveč za enoten karbidni element po celotnem prerezu.
Stružni noži DIN 4964/A VHM omogočajo izdelavo trdega in obrabno odpornega rezalnega roba. V primerjavi s HSS-Co praviloma bolje ohranjajo geometrijo pri abrazivnih materialih in stabilnih pogojih obdelave. Njihova prednost pride do izraza predvsem pri ponovljivih operacijah, pri katerih so stroj, obdelovanec in držalo dovolj togi.
Karbidna trdina je hkrati manj žilava od hitroreznega jekla. Slabo prenaša udarce, nenadzorovane vibracije, prekinjen rez in nepravilno vpetje. Če je stroj manj tog ali operacija vključuje izrazite udarne obremenitve, je lahko izvedba HSS-Co primernejša.
Na strani ni navedena natančna kakovost oziroma razred karbidne trdine. Primernosti za posamezno jeklo, litino, neželezno kovino ali drug material zato ne določimo samo na podlagi oznake VHM. Pred izdelavo rezila preverimo kakovost surovca, zahtevano geometrijo in priporočene rezalne pogoje.
Ponujeni stružni noži DIN 4964/A VHM PRETEC so brušeni oziroma polirani. Toleranca premera h6/h7 omogoča natančnejšo uskladitev z ustreznim držalom, pušo ali izdelanim ležiščem.
Natančen premer je pomemben predvsem pri:
- vpetju v stročnico ali namensko držalo, kjer mora biti naleganje dovolj enakomerno
- izdelavi vložkov za vrtalne drogove, pri katerih položaj surovca vpliva na končno lego rezalnega roba
- ponovljivi menjavi orodja, saj manjše dimenzijsko odstopanje olajša ponovno nastavitev
- izdelavi pestičev in posebnih orodnih elementov, kjer je zunanji premer del funkcionalne geometrije
Toleranca premera sama ne zagotavlja pravilnega vpetja. Preveriti moramo tudi čistočo naležnih površin, dolžino vpetega dela, stanje držala in dovoljeno vpenjalno silo. Prevelik lokalni pritisk ali vpetje prek umazanije lahko poškoduje površino oziroma povzroči napetosti v krhkem karbidnem surovcu.
Premer stružnega noža DIN 4964/A VHM izberemo glede na držalo, potrebno togost, prostor ob obdelovancu in končno obliko rezila. Večji premer praviloma zmanjša upogibanje, vendar lahko omeji dostop do manjših izvrtin ali ozkih območij.
Premajhen premer glede na dolžino izpetja poveča možnost upogibanja in vibracij. Prevelik premer pa lahko ovira dostop ali zahteva preobsežno brušenje, da dosežemo končno geometrijo. Pred izbiro zato določimo:
- dimenzijo in način vpetja
- potreben doseg rezalnega roba
- največji premer, ki ne ovira obdelave
- obliko in dolžino brušenega dela
- pričakovano rezalno obremenitev
- možnost varnega umika orodja
Potrjena skupna dolžina izvedbe PRETEC znaša 100 mm. Celotne dolžine praviloma ne uporabimo kot izpetje. Večji del surovca mora ostati stabilno vpet, zunaj držala pa pustimo samo dolžino, ki jo potrebujemo za dostop do mesta obdelave.
Ker stružni noži DIN 4964/A VHM nimajo vnaprej izdelane konice, geometrijo pripravimo glede na vrsto operacije in material obdelovanca. Uporabimo brusno opremo, namenjeno obdelavi karbidne trdine, praviloma z ustreznim diamantnim brusnim orodjem.
Pred brušenjem določimo:
- rezalni profil, ki mora ustrezati načrtovani obliki obdelovanca
- prosti kot, da orodje za rezalnim robom ne drgne ob površino
- cepilni kot, prilagojen materialu in nastajanju odrezkov
- radij konice, ki vpliva na trdnost roba in kakovost površine
- smer rezanja, usklajeno z vpetjem in pomikom orodja
- dolžino zoženega dela, ki mora omogočati dostop brez nepotrebne izgube togosti
Med brušenjem preprečimo prekomerno segrevanje in nenadne temperaturne spremembe. Če uporabljamo hlajenje, mora biti dovod enakomeren. Po brušenju rezalni rob pregledamo glede krušenja, razpok in nepravilnosti profila.
Pri profilnih orodjih preverimo geometrijo po vsakem ponovnem brušenju. Odvzem materiala lahko spremeni profil ali njegovo lego glede na os surovca, kar neposredno vpliva na končno mero obdelovanca.
Pred uporabo stružnega noža DIN 4964/A VHM očistimo držalo in surovec, preverimo nepoškodovanost površine ter nastavimo rezalno konico na zahtevano višino. Vpetje mora biti togo, vendar brez neenakomernega točkovnega pritiska.
Če se med obdelavo pojavijo vibracije ali krušenje roba, najprej preverimo:
- dolžino izpetja in togost držala
- stabilnost obdelovanca
- položaj rezalne konice
- ustreznost izdelane geometrije
- rezalno hitrost, podajanje in globino reza
- morebitne prekinitve reza ali udarce
Rezalnih parametrov ne določimo samo glede na material VHM. Upoštevamo tudi kakovost karbidne trdine, material obdelovanca, obliko rezila, togost stroja in način hlajenja.
Pri izbiri stružnega noža DIN 4964/A VHM upoštevamo potreben premer, način vpetja, dolžino dosega in geometrijo končnega orodja. V ponudbi Fridro so na voljo brušeni okrogli surovci PRETEC iz polne karbidne trdine s skupno dolžino 100 mm in toleranco premera h6/h7.
Pomagamo vam preveriti tehnične zahteve ter razliko med izvedbama VHM in HSS-Co, da izbrani surovec ustreza načrtovanemu orodju in pogojem obdelave. Pravilno izbran VHM-surovec omogoča izdelavo obrabno odpornega posebnega rezila, profilnega orodja, pestiča ali vložka za namensko uporabo.
Stružni noži DIN 4964/A VHM so okrogli surovci iz polne karbidne trdine. Dobavljeni so brez končne rezalne geometrije, zato jih z brušenjem oblikujemo v posebno stružno rezilo, profilno orodje, pestič, vložek za vrtalni drog ali drug prilagojen orodni element.
Oblika A pomeni okrogel prerez surovca. Okrogli stružni nož DIN 4964/A VHM lahko v ustreznem držalu obrnemo v želen položaj in tako prilagodimo orientacijo izdelanega rezila. Oblika B ima kvadraten prerez, zato zahteva drugačno držalo in način nastavitve.
VHM pomeni polno karbidno trdino. Celoten surovec je izdelan iz karbidnega materiala in nima samo prispajkane karbidne rezalne ploščice. Takšna izvedba zagotavlja visoko trdoto in obrabno odpornost, vendar zahteva togo vpetje ter zaščito pred udarci in vibracijami.
Obe izvedbi imata okrogel prerez in sta namenjeni izdelavi prilagojenih orodij, razlikujeta pa se po materialu. Stružni noži DIN 4964/A VHM so trši in obrabno odpornejši, vendar bolj občutljivi na udarce in nestabilne pogoje. HSS-Co je žilavejši, lažje ga brusimo ter praviloma bolje prenaša prekinjen rez in manj togo vpetje. Problem: v manj stabilnem vpetju se VHM rezilo kruši. Rešitev: preverite možnost HSS-Co izvedbe ali izboljšajte togost sistema.
Ne. Stružni nož DIN 4964/A VHM je surovec brez izdelanega rezalnega roba. Pred uporabo moramo glede na predvideno operacijo oblikovati konico, proste kote, cepilni kot in po potrebi poseben profil. Brez ustreznega brušenja ga ne moremo uporabljati kot končno stružno rezilo.
Toleranca h6/h7 določa dovoljeno dimenzijsko odstopanje zunanjega premera brušenega surovca. Natančnejši premer omogoča bolj ponovljivo vpetje v stročnico, pušo ali namensko držalo. Ustreznost naleganja je odvisna tudi od tolerance in dejanske mere odprtine v držalu.
Premer uskladimo z držalom, razpoložljivim prostorom in pričakovano obremenitvijo. Praviloma uporabimo največji premer, ki še omogoča dostop do mesta obdelave in izdelavo zahtevane geometrije. Pri notranjem struženju preverimo tudi premer izvrtine in potreben doseg rezila. Problem: večji premer je tog, vendar ovira dostop do obdelovalnega mesta. Rešitev: izberite največji premer, ki še omogoča varen dostop in pravilno obliko rezila.
Uporabimo brusno opremo, namenjeno karbidni trdini, ter ustrezno diamantno brusno orodje. Brusimo z nadzorovanim pritiskom in preprečimo prekomerno segrevanje. Po brušenju preverimo rezalni rob, saj lahko že manjše krušenje poslabša površino in skrajša uporabno obstojnost orodja. Problem: po brušenju so vidne mikropoškodbe ali krušenje. Rešitev: preverite brusno orodje, pritisk, hlajenje in končno kontrolo rezalnega roba.
Da, če preostala dolžina in oblika še omogočata varno vpetje ter ponovno izdelavo pravilne geometrije. Pri profilnem orodju moramo po vsakem ostrenju preveriti profil in njegovo lego, saj odvzem materiala lahko spremeni končno mero obdelovanca.
Pogosti vzroki so predolgo izpetje, vibracije, udarci, prevelika globina reza, neustrezna geometrija ali nestabilno vpetje. Težavo lahko povzroči tudi prekinjen rez ali poškodba, nastala med brušenjem. Problem: rezalni rob se med obdelavo kruši. Rešitev: najprej preverite vpetje, stanje roba in togost sistema, nato prilagodite rezalne parametre.
Angleščina
Nemščina
Hrvaščina
Bosanščina
Bolgarščina