SI
Glavni meni

Brusne gobice in brusni kamni so priročna brusna sredstva za dela, pri katerih potrebujemo neposreden nadzor nad pritiskom, smerjo in intenzivnostjo brušenja. Posebej uporabni so pri ročni obdelavi robov, profilov, zaobljenih površin in težje dostopnih mest, kjer klasični brusni papir ali strojno brušenje nista vedno najbolj praktična.
Pri izbiri je pomembno predvsem, kako grobo površino želimo doseči, kakšne oblike je obdelovanec in kateri material brusimo. Granulacija vpliva na količino odstranjenega materiala, prožnost brusnega sredstva pa na to, kako dobro lahko sledimo obliki površine.
Glavna prednost brusne gobice je njena prožna podlaga. Med delom se lahko prilagaja zaobljenim robovom, profilom, vdolbinam in drugim oblikovanim površinam, zato lahko z njo brusimo bolj enakomerno kot s togim brusnim sredstvom.
Glede na izvedbo lahko brusne gobice uporabljamo pri:
- glajenju robov in profilov
- vmesnem brušenju
- pripravi površine pred nadaljnjo obdelavo
- matiranju in fini površinski obdelavi
- delu na težje dostopnih mestih
Pri nekaterih izvedbah je abraziv nanesen na več strani, zato lahko gobico med delom obračamo in izkoristimo več brusnih površin.
Pri brusnih gobicah granulacija pove, kako groba so abrazivna zrna. Nižja številka pomeni bolj agresivno brušenje, višja pa finejšo obdelavo.
Pri izbiri si lahko pomagamo z naslednjim:
- granulacija 60 – za grobejše brušenje in hitrejše odstranjevanje nepravilnosti
- granulacija 100–120 – za splošno brušenje in izenačevanje površine
- granulacija 180 – za finejše glajenje in pripravo pred zaključnimi postopki
- granulacija 240 – za fino obdelavo in bolj gladko površino
Če je površina močno poškodovana ali neravna, običajno začnemo z grobejšo granulacijo. Nato postopoma prehajamo na finejše brusilo. Prevelik preskok med granulacijami lahko pomeni, da sledi grobega brušenja ostanejo vidne tudi po naslednjem koraku.
Med posameznimi brusnimi sredstvi ni pomembna samo granulacija, temveč tudi trdota podlage.
Mehkejša brusna gobica bolje sledi konturam in je primerna za oblikovane ali občutljivejše površine. Pri profilih in zaobljenih robovih omogoča enakomernejši stik brez pretiranega lokalnega pritiska.
Čvrstejši brusni blok oziroma brusni kamen daje več opore in je uporaben predvsem takrat, ko želimo med ročnim brušenjem ohraniti bolj ravno površino ali nekoliko večji nadzor nad odvzemom materiala.
Prava izbira je zato odvisna predvsem od geometrije obdelovanca. Pri ravni površini lahko potrebujemo več opore, pri kompleksnejši obliki pa več prilagodljivosti.
Posamezne brusne gobice so glede na vrsto abraziva primerne za različne materiale, zato pred uporabo vedno preverimo njihovo namembnost.
Pri lesu lahko z grobejšo granulacijo odstranimo manjše nepravilnosti, s finejšo pa površino pripravimo na lakiranje, oljenje ali drug zaključni nanos. Brusimo enakomerno in praviloma v smeri lesnih vlaken.
Pri kovini so brusne gobice uporabne za matiranje, glajenje in odstranjevanje manjših površinskih nepravilnosti. Pri lakiranih, barvanih ali plastičnih površinah izberemo ustrezno finejšo izvedbo in pazimo, da z močnim pritiskom ne naredimo globljih prask.
Določene izvedbe omogočajo tudi mokro brušenje oziroma so pralne. Tega ne predvidevamo za vsako brusno gobico, ampak vedno upoštevamo podatke proizvajalca.
Pri Fridru ponujamo brusne gobice in brusne bloke različnih granulacij za ročno obdelavo površin. V ponudbi lahko izbiramo med izvedbami za grobejše odstranjevanje materiala ter finejšimi brusili za glajenje in pripravo površine na naslednjo fazo obdelave.
Pri izbiri priporočamo, da najprej ocenimo obliko in material obdelovanca, nato pa izberemo ustrezno trdoto brusnega sredstva in granulacijo. Tako lahko brušenje prilagodimo konkretnemu delu ter dosežemo bolj enakomerno in nadzorovano površinsko obdelavo.
Brusna gobica je primerna predvsem za ročno brušenje, glajenje in pripravo površin. Zaradi prožne podlage se dobro prilagaja robovom, profilom in zaobljenim delom. Glede na izvedbo jo lahko uporabljamo na lesu, kovini, plastiki, barvanih ali lakiranih površinah.
Granulacijo izberemo glede na količino materiala, ki ga želimo odstraniti. Granulacija 60 je grobejša, 100–120 je primerna za splošno brušenje, 180 za finejšo pripravo, 240 pa za bolj gladko končno obdelavo. Pri večstopenjskem brušenju postopoma prehajamo od nižje proti višji granulaciji.
Mehkejša brusna gobica se bolj prilagaja profilom, robovom in ukrivljenim površinam. Trša izvedba zagotavlja več opore in bolj neposreden pritisk na obdelovanec. Problem: pri brušenju profila nastajajo neenakomerne sledi. Rešitev: izberite mehkejšo brusno gobico, ki bolje sledi konturam površine.
Da, če je konkretna izvedba namenjena tudi obdelavi lesa. Brusna gobica za les je posebej uporabna pri profilih, robovih in drugih oblikovanih elementih. Za grobo obdelavo izberemo nižjo granulacijo, za pripravo pred lakiranjem ali oljenjem pa postopoma preidemo na finejše brusilo.
Določene brusne gobice so primerne tudi za kovinske površine. Uporabljamo jih predvsem za matiranje, glajenje, pripravo površine in odstranjevanje manjših nepravilnosti. Pred uporabo preverimo, ali proizvajalec konkretno brusilo priporoča za kovino ter kakšna granulacija je primerna za želeni rezultat.
Nekatere brusne gobice so primerne za mokro brušenje oziroma so pralne, vendar to ne velja za vse izvedbe. Pred uporabo vedno preverimo navodila proizvajalca. Problem: brusna gobica se pri mokrem brušenju poškoduje ali razsloji. Rešitev: mokro brušenje uporabite samo pri izvedbah, kjer je tak način dela izrecno dovoljen.
Brusni blok je praviloma čvrstejši in zato zagotavlja več opore pri brušenju ravnih površin. Brusna gobica je bolj fleksibilna ter se bolje prilagaja konturam in profilom. Izbira je odvisna predvsem od oblike obdelovanca in od tega, koliko neposrednega nadzora nad površino želimo.
Pri izrazu brusni kamen moramo razlikovati med kamni za ostrenje rezil in brusnimi bloki za površinsko obdelavo. Za ostrenje nožev potrebujemo brusni kamen, ki je za takšno uporabo posebej izdelan. Izdelka ne izberemo samo na podlagi poimenovanja, temveč vedno preverimo njegovo dejansko namembnost.
Gobico vodimo z enakomernim pritiskom in se izogibamo močnemu pritiskanju samo na eno mesto. Pri lesu praviloma sledimo smeri vlaken, pri drugih materialih pa način dela prilagodimo površini. Problem: po brušenju so na površini vidne sledi grobega pritiska. Rešitev: zmanjšajte pritisk, brusite enakomerno in pred uporabo finejše gobice odstranite ostanke prahu.
Brusno gobico zamenjamo, ko abraziv ne odstranjuje več materiala učinkovito, ko je površina močno zamašena ali ko se podlaga poškoduje in ne zagotavlja več enakomernega stika. Problem: uporabnik povečuje pritisk, vendar brušenje ni več učinkovito. Rešitev: obrabljene gobice ne nadomeščajte z večjim pritiskom, ampak jo pravočasno zamenjajte.
Angleščina
Nemščina
Hrvaščina
Bosanščina
Bolgarščina