SI
Glavni meni

Ravne ščetke uporabljamo za strojno čiščenje in raziglanje tam, kjer potrebujemo majhno, usmerjeno delovno površino. Posebej uporabne so pri vogalih, vdolbinah, zaobljenih konturah, robovih in drugih težje dostopnih mestih, kjer večja krožna ali lončasta žična ščetka ne omogoča dovolj natančnega dela.
Pri izbiri upoštevamo predvsem material obdelovanca, material žice, velikost ščetke, vpenjanje in dovoljene vrtljaje. Pri Fridru ponujamo jeklene in INOX ravne ščetke znamk LESSMANN in OSBORN.
Glavna prednost ravne žične ščetke je ciljno delovanje. Namesto večje kontaktne površine lahko ščetko usmerimo samo na območje, ki ga želimo očistiti ali raziglati.
Uporabna je predvsem za:
- čiščenje vogalov in vdolbin
- odstranjevanje rje in oksidov na manjših mestih
- raziglanje robov
- čiščenje ostankov barve in drugih oblog
- obdelavo kalupov in ulitkov
- čiščenje zaobljenih kontur
- obdelavo poglobljenih oziroma težje dostopnih delov
Takšna geometrija je uporabna tudi pri servisnih in vzdrževalnih delih, kjer želimo nečistočo odstraniti lokalno in brez nepotrebnega poseganja v širšo površino.
Obe izvedbi uporabljamo za strojno obdelavo manjših površin, vendar delujeta drugače.
Krožna ščetka z držalom ima ozko krožno delovno površino in je zelo praktična za robove, utore in vzdolžne prehode.
Ravna ščetka je bolj primerna takrat, ko moramo s čelnim delom ščetke doseči vdolbino, vogal, konturo ali drugo lokalno mesto, do katerega s krožno obliko ne dostopamo optimalno.
Izbira je zato predvsem vprašanje geometrije obdelovanca. Pri širših ravnih površinah pa praviloma posežemo po lončasti ali drugi večji ščetki.
Fridro ravne ščetke ločuje na jeklene in INOX izvedbe, kar je pomembno predvsem zaradi preprečevanja kontaminacije obdelovanca.
Jeklene ravne ščetke uporabljamo za običajna jekla ter čiščenje rje, oksidov in drugih površinskih nečistoč.
Pri nerjavnem jeklu izberemo INOX ravno ščetko z nerjavno žico. Ščetke, ki jo uporabljamo za inox, ne uporabljamo predhodno na običajnem jeklu. Tako zmanjšamo možnost prenosa železnih delcev, zaradi katerih se lahko na nerjavni površini pozneje pojavijo rjasti madeži.
Za delo z inoxom zato priporočamo namensko ščetko in njeno ločeno shranjevanje.
Pri manjši strojni ščetki lahko z močnim pritiskom hitro dosežemo nasproten učinek od želenega. Žice se preveč upognejo, obraba se poveča, nadzor nad ščetko pa se zmanjša.
Pri delu priporočamo:
- stabilno in pravilno vpetje
- upoštevanje dovoljenih vrtljajev
- zmeren pritisk
- enakomerno vodenje
- več krajših prehodov namesto dolgotrajnega dela na enem mestu
Pred uporabo preverimo tudi stanje žice in nosilnega dela. Če je ščetka poškodovana, močno deformirana ali pri vrtenju izrazito vibrira, je ne uporabljamo.
Pri strojnem ščetkanju vedno uporabljamo tudi ustrezno zaščito za oči oziroma obraz, saj se lahko z obdelovanca ali ščetke sproščajo posamezni delci.
Pri Fridru ponujamo ravne ščetke LESSMANN in OSBORN za natančno profesionalno čiščenje, raziglanje ter pripravo težje dostopnih kovinskih površin.
Izbiramo lahko med jeklenimi in INOX izvedbami. Pri izbiri priporočamo, da najprej določimo material obdelovanca in obliko mesta, ki ga želimo obdelati, nato pa preverimo izvedbo ščetke, vpenjanje in dovoljene vrtljaje. Tako lahko izberemo ščetko, ki omogoča natančen dostop in učinkovito čiščenje brez nepotrebne obdelave okoliške površine.
Ravne žične ščetke uporabljamo za natančno strojno čiščenje in raziglanje manjših ali težje dostopnih površin. Primerne so za vogale, vdolbine, konture, robove, kalupe in podobna mesta. Uporabljamo jih lahko za odstranjevanje rje, oksidov, ostankov barve in drugih površinskih nečistoč.
Razlika je predvsem v načinu dostopa do površine. Ravna ščetka je primerna za lokalno čelno obdelavo vdolbin, vogalov in kontur, krožna pa učinkoviteje sledi robovom, utorom in vzdolžnim površinam. Izbiro zato prilagodimo predvsem geometriji mesta, ki ga želimo očistiti. Problem: krožna ščetka ne doseže dna vdolbine ali vogala. Rešitev: preverite ravno ščetko, ki omogoča bolj usmerjeno čelno obdelavo.
Ročno ščetko vodimo neposredno z roko in ne potrebuje pogonskega stroja. Ravne ščetke v tej skupini so namenjene strojni obdelavi, zato omogočajo hitrejše in bolj intenzivno lokalno čiščenje. Pred uporabo moramo preveriti ustrezno vpetje in dovoljene vrtljaje.
Za običajno jeklo izberemo jekleno ravno ščetko. Primerna je za odstranjevanje rje, oksidacije in drugih površinskih oblog ter za raziglanje. Pri izbiri poleg materiala žice preverimo tudi velikost ščetke, način vpetja in največje dovoljene vrtljaje.
Za nerjavno jeklo priporočamo INOX ravno ščetko z nerjavno žico. Namenska INOX ščetka naj ne bo predhodno uporabljena na običajnem jeklu, saj bi lahko na površino prenesla železne delce in s tem povečala tveganje za površinsko korozijo. Problem: na inoxu se po čiščenju pojavijo rjasti madeži. Rešitev: uporabite ločeno namensko INOX ščetko, ki ni bila uporabljena na običajnem jeklu.
Da. Jeklene ravne ščetke so primerne za lokalno odstranjevanje rje in oksidacije z jeklenih površin. Posebej uporabne so, kadar je korozija v vogalu, vdolbini ali na manjšem mestu. Za večje ravne površine je običajno učinkovitejša lončasta žična ščetka.
Da. Z ustrezno ravno žično ščetko lahko odstranimo manjše robove in ostanke po mehanski obdelavi. Prednost je predvsem dober dostop do lokalnih in težje dosegljivih mest. Pri natančnih površinah uporabljamo zmeren pritisk, da ne obdelujemo več materiala, kot je potrebno. Problem: pri raziglanju odstranjujemo preveč materiala okoli roba. Rešitev: zmanjšajte pritisk in uporabite več krajših, nadzorovanih prehodov.
Uporabimo ustrezno pogonsko orodje, ki omogoča pravilno vpetje konkretne ščetke in zahtevano območje vrtljajev. Pred uporabo vedno preverimo dimenzijo vpenjalnega dela in največje dovoljene vrtljaje, saj vse strojne ščetke niso združljive z vsakim pogonom.
Močan pritisk ni potreben. Površino naj obdelujejo predvsem konice žic. Če pritiskamo premočno, se žice pretirano upognejo, obraba se poveča, rezultat pa je lahko manj enakomeren. Priporočamo zmeren pritisk in več nadzorovanih prehodov čez obdelovano mesto. Problem: ščetka se hitro obrablja in začne vibrirati. Rešitev: zmanjšajte pritisk, preverite vpetje ter stanje žice in nosilnega dela.
Ščetko zamenjamo, ko je žica izrazito obrabljena ali deformirana, ko se posamezne žice prekomerno izločajo oziroma ko opazimo poškodbo nosilnega ali vpenjalnega dela. Če ravna ščetka med vrtenjem nenavadno vibrira, delo prekinemo in preverimo njeno stanje ter pravilnost vpetja.
Angleščina
Nemščina
Hrvaščina
Bosanščina
Bolgarščina