SI
Glavni meni

Polirna pasta je pomemben del postopka fine površinske obdelave, ko želimo po brušenju zmanjšati vidne sledi, izboljšati gladkost površine ali doseči višjo stopnjo sijaja. Uporabljamo jo skupaj z ustreznim polirnim orodjem, kot so filc, polirni obroči ali druge površine, ki jih za posamezno pasto predvideva proizvajalec.
Pri izbiri polirne paste za kovino ni dovolj gledati samo materiala. Pomembni so tudi začetno stanje površine, zahtevana stopnja odvzema in želeni končni rezultat. Grobejša pasta in pasta za končno poliranje namreč nimata enake naloge.
Poliranje običajno ni en sam korak. Če so na površini še vedno izrazite sledi brušenja ali manjše nepravilnosti, začnemo z bolj abrazivno pasto. Ko površino izenačimo, preidemo na finejšo polirno pasto, s katero zmanjšujemo drobne sledi in izboljšujemo končni videz.
Pri izbiri zato preverimo predvsem:
- stopnjo abrazivnosti paste
- material obdelovanca
- začetno kakovost površine
- zahtevani končni sijaj
- priporočeno polirno orodje
- navodila proizvajalca za uporabo
Če želimo kakovosten končni rezultat, fine polirne paste ne uporabljamo kot nadomestilo za predhodno brušenje. Globljih prask praviloma ne moremo učinkovito odstraniti samo s končnim poliranjem.
Rezultat ni odvisen samo od polirne paste, ampak tudi od orodja, s katerim jo nanašamo. Trši in bolj agresiven polirni element omogoča drugačen učinek kot mehkejši filc ali obroč za končno poliranje.
Pri delu zato uskladimo:
- pasto + polirni element + hitrost + pritisk + material
Preveč paste ne pomeni hitrejšega ali boljšega poliranja. Na delovno površino nanesemo toliko sredstva, da se polirni element pravilno obremeni, nato pa pasto po potrebi postopoma dodajamo.
Pomembno je tudi, da za različne stopnje poliranja ne uporabljamo istega neočiščenega polirnega obroča. Ostanki grobejše paste lahko namreč ponovno povzročijo drobne praske tudi v fazi finega poliranja.
Pri polirni pasti za kovino vedno preverimo, za katere materiale je posamezna izvedba namenjena. Različne kovine se med poliranjem ne obnašajo enako.
Pri inoxu moramo biti pozorni predvsem na pregrevanje in kontaminacijo površine. Priporočamo uporabo čistega polirnega pribora, ki ga ne uporabljamo izmenično na običajnem jeklu in nerjavnem jeklu.
Pri aluminiju je material mehkejši, zato lahko z neustreznim pritiskom ali preveč agresivnim postopkom hitro ustvarimo nove sledi. Primerna polirna pasta za aluminij in nadzorovano delo pomagata doseči bolj enakomerno površino.
Ne glede na material priporočamo, da pred celotno obdelavo postopek preizkusimo na manj vidnem delu, kadar nismo prepričani, kako se bosta material in izbrana pasta odzvala.
Toplota nastaja zaradi trenja med obdelovancem, pasto in polirnim orodjem. Nekaj segrevanja je normalnega, pretirano segrevanje pa lahko poslabša rezultat in pri občutljivejših površinah povzroči neželene spremembe.
Najpogostejši vzroki so:
- previsoka hitrost
- premočan pritisk
- predolgo delo na istem mestu
- neprimeren polirni element
- premalo ali neustrezno uporabljena pasta
Boljši rezultat praviloma dosežemo z enakomernim premikanjem in postopno obdelavo kot z močnim pritiskom na eno mesto.
Pri Fridru ponujamo polirne paste za profesionalno fino obdelavo in poliranje površin. Pri izbiri priporočamo, da izhajamo iz materiala, začetnega stanja površine in želenega končnega rezultata ter pasto kombiniramo z ustreznim polirnim priborom.
Za zahtevnejšo obdelavo lahko uporabimo večstopenjski postopek – od predhodnega finega brušenja do zaključnega poliranja. Tako lahko posamezno fazo prilagodimo zahtevani kakovosti površine in dosežemo bolj enakomeren končni rezultat.
Polirno pasto izberemo glede na material, začetno stanje površine in želeni rezultat. Če moramo odstraniti vidnejše sledi prejšnje obdelave, potrebujemo bolj abrazivno izvedbo. Za končno glajenje in višji sijaj uporabimo finejšo pasto. Vedno preverimo tudi priporočila proizvajalca glede materiala in primernega polirnega orodja.
Groba polirna pasta vsebuje bolj izrazit abrazivni učinek in je namenjena hitrejšemu odstranjevanju drobnih nepravilnosti ter sledi predhodnega brušenja. Fina polirna pasta odstranjuje manj materiala in je namenjena izboljšanju gladkosti ter končnega sijaja. Pri zahtevnejši površini se pogosto uporabljata zaporedno.
Odvisno od globine poškodb. Polirna pasta lahko zmanjša oziroma odstrani zelo fine sledi, globljih prask pa praviloma ne more učinkovito odpraviti sama. Če je praska dovolj globoka, je potrebna predhodna obdelava z ustreznim brusilnim postopkom, nato pa postopno fino brušenje in poliranje. Problem: globoke praske ostanejo vidne tudi po poliranju. Rešitev: površino najprej ustrezno predobdelajte, šele nato uporabite polirno pasto.
Za nerjavno jeklo izberemo polirno pasto za inox, ki jo proizvajalec priporoča za ta material. Pomembno je tudi, da uporabljamo čist polirni pribor in ga ne uporabljamo predhodno na običajnem jeklu, če želimo zmanjšati možnost kontaminacije površine z železnimi delci.
Pri aluminiju uporabljamo polirno pasto za aluminij oziroma izvedbo, ki je primerna za mehkejše kovine. Delamo z nadzorovanim pritiskom in pazimo na segrevanje površine. Če je aluminij močno opraskan ali oksidiran, pred poliranjem po potrebi izvedemo še ustrezno predhodno površinsko obdelavo.
Večja količina ne pomeni boljšega rezultata. Polirno pasto na polirni element nanašamo zmerno in jo med delom po potrebi dodajamo. Preveč paste lahko zamaže delovno površino in oteži nadzor nad obdelavo. Pravilna količina je odvisna tudi od vrste paste in uporabljenega polirnega orodja. Problem: površina se maže in rezultat ni enakomeren. Rešitev: nanesite manj paste in jo dodajajte postopoma.
Izbira je odvisna od paste in faze obdelave. Uporabljamo lahko polirne obroče, filc ali druge namenske polirne elemente, ki jih priporoča proizvajalec. Pri bolj abrazivnem predpoliranju in zelo fini zaključni obdelavi pogosto ne uporabljamo istega pribora, saj želimo preprečiti prenos grobejših abrazivnih delcev.
Najpogostejši razlog je, da so bile praske pregloboke za izbrano polirno pasto ali pa smo prehitro prešli na fino fazo. Površino moramo najprej dovolj dobro izenačiti z ustrezno predhodno obdelavo. Težave lahko povzroči tudi onesnažen polirni obroč z ostanki grobejše paste. Problem: po finem poliranju se pojavijo nove drobne praske. Rešitev: uporabite čist polirni obroč in ne prenašajte ostankov grobejše paste v fino fazo.
Samo če proizvajalec konkretno polirno pasto priporoča za vse želene materiale. Poleg tega priporočamo ločen oziroma temeljito očiščen polirni pribor, predvsem pri inoxu. Različne kovine imajo različno trdoto in površinske lastnosti, zato enak postopek ne zagotavlja vedno enakega rezultata.
Na finejšo polirno pasto preidemo, ko smo s predhodno fazo odstranili večje nepravilnosti in so sledi obdelave enakomerne. Finejša pasta je namenjena zmanjševanju drobnejših sledi in izboljšanju sijaja, zato z njo ne poskušamo preskočiti grobejšega koraka, če površina nanj še ni pripravljena. Problem: uporabnik želi preskočiti grobo fazo in takoj doseči visok sijaj. Rešitev: najprej izenačite površino, nato preidite na finejšo pasto za zaključni sijaj.
Angleščina
Nemščina
Hrvaščina
Bosanščina
Bolgarščina