SI
Glavni meni

Stružni noži DIN 263 so namenjeni izdelavi notranjih utorov in drugim stružnim operacijam, pri katerih mora rezalni del doseči obdelovalno mesto v izvrtini. Značilna oblika glave omogoča dostop do notranje površine obdelovanca, standardizirane mere pa olajšajo izbiro ustreznega noža glede na vpenjalo, premer izvrtine in globino obdelave.
V ponudbi Fridro so na voljo desni notranji stružni noži PRETEC s HM-rezalnim delom v razredih P20 in K20. Izbiramo lahko med več preseki kvadratnega vpenjala, zato lahko orodje prilagodimo velikosti stružnice, razpoložljivemu prostoru in zahtevnosti obdelave.
Stružni nož DIN 263 uporabljamo predvsem za izdelavo notranjih utorov v predhodno izdelanih izvrtinah. Upognjena oziroma kavljasta oblika glave omogoča, da rezalni rob doseže notranjo površino, medtem ko ostane telo noža pravilno vpeto v držalo.
Pred izbiro preverimo:
- presek vpenjala, ki mora ustrezati držalu na stružnici
- skupno dolžino noža, saj vpliva na doseg in togost orodja
- dolžino glave, ki mora omogočiti dostop do mesta obdelave
- material obdelovanca, glede na katerega določimo razred karbidne trdine
- desno smer izvedbe, ki mora ustrezati načrtovani smeri podajanja
Če je nož predolg ali preveč izpet, se poveča možnost vibracij. Prekratek doseg pa lahko onemogoči varen dostop do utora ali povzroči stik držala z obdelovancem.
Pri stružnih nožih DIN 263 je izbira karbidne trdine povezana predvsem z materialom obdelovanca. Izvedba P20 je praviloma primerna za obdelavo jekel, medtem ko je K20 namenjena predvsem obdelavi litih materialov. Pri končni izbiri upoštevamo tudi trdoto materiala, prekinjenost reza, togost vpetja in uporabljene rezalne parametre.
Za stabilno obdelavo ni dovolj le pravilno izbran material rezalnega dela. Pomembni so tudi ustrezna rezalna hitrost, podajanje, globina utora in po potrebi uporaba hladilno-mazalnega sredstva. Parametre vedno prilagodimo dejanskemu materialu in zmogljivosti stroja.
Ponudba obsega desne izvedbe s kvadratnim vpenjalom:
- P20: 10 × 10, 12 × 12, 16 × 16, 20 × 20 in 25 × 25 mm
- K20: 10 × 10, 12 × 12, 16 × 16 in 20 × 20 mm
Glede na izvedbo znaša skupna dolžina nožev od 140 do 250 mm, dolžina glave pa od 52 do 100 mm. Večji presek zagotavlja robustnejše vpetje, vendar mora biti združljiv z držalom in prostorskimi omejitvami obdelovanca.
Pri notranjem struženju svetujemo čim krajše funkcionalno izpetje. Tako omejimo upogibanje orodja, zmanjšamo možnost vibracij ter lažje dosežemo enakomerno širino utora in ustrezno kakovost obdelane površine.
Pri izbiri stružnega noža DIN 263 preverimo material obdelovanca, dimenzijo vpenjala, potreben doseg in smer obdelave. V ponudbi Fridro so na voljo izvedbe PRETEC v razredih P20 in K20 ter več dimenzij za različne stružne stroje in obdelovalne naloge.
Če niste prepričani, katera izvedba ustreza vašemu držalu in obdelovancu, vam pomagamo primerjati tehnične podatke in poiskati ustrezno rešitev. Pravilno izbran notranji kavljasti stružni nož omogoča stabilno izdelavo utorov, boljši nadzor nad globino obdelave in manjšo možnost vibracij v izvrtini.
Stružni noži DIN 263 so namenjeni obdelavi notranjih utorov in vdolbin v predhodno izdelanih izvrtinah. Kavljasta oblika rezalnega dela omogoča dostop do notranjih površin, ki jih z ravnim stružnim nožem težje dosežemo. Uporabljamo jih predvsem takrat, ko moramo izdelati notranji utor z nadzorovano globino in zagotoviti stabilen rez.
Oznaki DIN 263 in ISO 11 opredeljujeta standardizirano obliko notranjega kavljastega stružnega noža. Standard pomaga določiti osnovno geometrijo, smer izvedbe in primerljive mere orodja. Problem: orodje je izbrano samo po oznaki DIN 263. Rešitev: pri naročilu preverite še presek vpenjala, skupno dolžino, dolžino glave in razred HM-rezalnega dela.
Izvedba P20 je namenjena predvsem obdelavi jekel, izvedba K20 pa predvsem obdelavi litin. Razred HM-rezalnega dela vpliva na odpornost proti obrabi, žilavost rezalnega roba in primernost za določen material. Pri izbiri upoštevamo tudi trdoto obdelovanca, prekinjenost reza, stabilnost vpetja in načrtovane rezalne parametre.
Stružni noži DIN 263 P20 so na voljo s kvadratnimi preseki vpenjala 10 × 10, 12 × 12, 16 × 16, 20 × 20 in 25 × 25 mm. Pri izvedbi K20 lahko izbiramo med preseki 10 × 10, 12 × 12, 16 × 16 in 20 × 20 mm. Dimenzijo vedno uskladimo z držalom na stružnici in razpoložljivim prostorom v obdelovancu.
Presek vpenjala mora ustrezati dimenziji držala, hkrati pa mora orodje omogočati neoviran dostop do notranjosti izvrtine. Večji presek praviloma zagotavlja bolj togo vpetje, vendar ni primeren, če zaradi prostorskih omejitev glava noža ne more doseči mesta obdelave. Problem: večji nož ne doseže utora zaradi omejenega prostora. Rešitev: izberite največji presek, ki ga dopuščata držalo in geometrija obdelovanca.
Desna izvedba določa položaj aktivnega rezalnega roba in predvideno smer podajanja orodja. Pri običajni postavitvi desni stružni nož DIN 263 reže pri podajanju z desne proti levi, vendar moramo upoštevati dejanski položaj obdelovanca in način vpetja na stroju. Desne izvedbe ne moremo samodejno uporabiti namesto leve, saj se smer in dostop do obdelovalnega mesta razlikujeta.
Skupna dolžina in dolžina glave določata doseg stružnega noža DIN 263 v izvrtini. Orodje mora doseči utor, ne da bi telo noža ali držalo prišlo v stik z obdelovancem. Predolg oziroma preveč izpet nož se lažje upogiba, zato se lahko pojavijo vibracije, odstopanja mer in neenakomerna kakovost obdelane površine.
Stružni nož DIN 263 vpnemo čim bolj togo in uporabimo najkrajše izpetje, ki še omogoča dostop do utora. Rezalni rob pravilno nastavimo glede na os obdelovanca ter preverimo čistočo naležnih in vpenjalnih površin. Problem: pri izdelavi notranjega utora se pojavijo vibracije. Rešitev: skrajšajte izpetje, izboljšajte togost vpetja in postopoma prilagodite rezalno hitrost, podajanje ter globino reza.
Rezalno hitrost, podajanje in globino reza prilagodimo materialu obdelovanca, izvedbi P20 ali K20, togosti vpetja ter globini obdelave. Enakih nastavitev ne prenašamo neposredno med jeklom in litino. Pri globljih notranjih utorih spremljamo tudi odvajanje odrezkov, saj njihovo kopičenje lahko poškoduje rezalni rob in poslabša površino.
Najpogostejši vzroki so neustrezen razred HM-rezalnega dela, predolgo izpetje, napačna višina rezila, previsoki rezalni parametri ali ponovno rezanje odrezkov v izvrtini. Problem: rezalni rob se hitro obrablja ali površina utora ni enakomerna. Rešitev: preverite togost vpetja, višino rezila, odvajanje odrezkov, razred HM-rezalnega dela in rezalne parametre.
Angleščina
Nemščina
Hrvaščina
Bosanščina
Bolgarščina